Design Sprint je trenutek resnice marsičesa.


Redki so startupi, ki bi uspeli na trgu zavladati izključno zaradi svojega delovanja na trgu. Večina jih za resnični preboj in uspeh na trgu potrebuje zunanjo pomoč v obliki kapitalske investicije in/ali manjkajočih nedenarnih kompetenc in virov (znanja, delov tehnologij, dostopa na trg).


“Nezaživete” startup zgodbe lahko pomembno “poživijo” korporacije s komplementarnimi kompetencami in viri. Vsebinsko sodelovanje startupa in korporacije bi se moralo vedno odraziti v spremembah startup produkta (poslovnega modela), ki postanejo vir novih negotovosti in tveganj.


Če se na startup ali korpo strani upravičeno bojimo, da novi skupni produkt mogoče ni tako zelo ok in mogoče nima tolikšnega potenciala, kot si ga želimo, ali se bojimo, da se ne bomo ujeli, potem je smiselno razmisliti o izvedbi Design Sprint testa.


Design sprint je svetovno priznana inovativna metoda za pospešitev in poenostavitev postopka oblikovanja izdelka, strategije ali katere koli nove poslovne ideje.

Bistvo Design Sprinta je test ključnega, najbolj negotovega detajla ponudbene vrednosti in/ali uporabniške izkušnje za konkretni poslovni model. Če se je potrebno odločiti, se odločimo za test skrajnejše verzije produkta, ker se iz nje lahko več naučimo. Večinoma gre za produkte oz. njihovo ponudbeno vrednost, ki bi jih na trg lahko dali čez pol leta ali eno leto. Test izvajamo v obliki poglobljenih individualnih intervjujev s 5 - 7 ciljnimi uporabniki.


Design Sprint ni primeren za čisto vse poslovne izzive, je pa izjemen pristop za testiranje kompleksnejših tržnih izzivov, ko gre lahko marsikaj narobe zaradi napačnih predpostavk, posplošitev situacij, poenostavitev rešitev, podcenitev alternativnih rešitev.


Potek Design Sprinta v le nekaj alinejah. Da ga resnično razumete, ga morate doživeti:

  • Design sprint izvajamo na konkretnem kompleksnem tržnem izzivu.

  • Izvaja ga komplementarna in kompletna ekipa 5-7 posameznikov iz različnih področij.

  • Delo poteka vseh 5 dni v istem večjem prostoru, z izjemo testiranja, ki je lahko “zunaj”.

  • Začenjamo ob 10.00, da lahko udeleženci zjutraj naredijo še nekaj svojega rednega dela.

  • Dopoldan delamo tri ure, sledi kosilo, nato še tri ure. V petek začnemo prej (prvi intervjuji so že vsaj ob 9.00) in običajno končamo kasneje (izdelava prvih povzetkov rezultatov testiranja prototipa).

  • V ponedeljek zgradimo skupno vizijo, izdelamo načrt uporabniške izkušnje od začetka do konca, se o tem pogovorimo s strokovnjaki (različni domenski eksperti) in izberemo ključni izziv ponudbene vrednosti novega produkta.

  • V torek izvedemo serijo 3-minutnih “bliskovitih demonstracij” že obstoječih rešitev/detajlov, ki nam lahko pomagajo pri moderiranem 4-koračnem skiciranju naših lastnih predlogov rešitev.

  • V sredo si na svojstven način pogledamo ustvarjeno galerijo rešitev, se o rešitvah pogovorimo, izberemo najboljše in v zadnjem delu dneva zopet na zelo poseben način izdelamo scenarij izdelave prototipa in testa.

  • V četrtek natančno po scenariju izdelamo prototip in pripravimo vse za testiranje v petek. Delamo zelo individualno, a hkrati povezano.

  • V petek naredimo 5-7 strukturiranih intervjujev s konkretnimi ciljnimi uporabniki, sistematično zajamemo povratne informacije ter jih v zaključku dneva predebatiramo, ovrednotimo in prioritiziramo.





Nekaj “skrivnosti” dobrih Design Sprintov, ki se jih običajno ne omenja:

  • Vsaj tako pomembna kot sama izvedba, je predhodno seznanjanje vseh ključnih deležnikov o izvedbi Sprinta (kaj, zakaj, kako …) ter izbor in priprava najboljšega možnega operativnega tima na izvedbo.

  • Dobro izveden Design Sprint običajno generira set dveh-treh-štirih ključnih nalog po Sprintu ter precej daljšo listo zelo vrednih to-do aktivnosti. Ustvari se veliko "gradiva", ki je uporabno v naslednjih iteracijah/testih produkta, ki so lahko tudi krajši.

  • Sprint je vedno tudi test delovanja konkretne ekipe. V primeru startup-korpo Design Sprinta, ekipo sestavimo s startup in korpo člani, ki se tekom izvedbe dodobra spoznajo in preverijo kemijo sodelovanja. V petih dneh intenzivnega dela padejo vse maske. Design Sprint pospeši in konkretizira mesece in mesece siceršnjih spoznavanj in pogajanj. Ustvari se skupno razumevanje in zavedanje priložnosti/naloge.



Povzetek:


Design Sprint v praksi pomeni izzivanje predpostavk, osredotočanje na uporabnika, udejanjanje eksperimentalne miselnosti in posledično odpravljanje ključnih negotovosti in tveganj. Izvajalci sprinta v petih dneh spoznajo bistvo potencialne vrednosti ideje, se fokusirajo na ključni izziv, zgradijo koncept prototipa rešitve, prototipirajo in ga testirajo neposredno s strankami.


Delo je zelo transparentno, praktično, poglobljeno, intenzivno, vključujoče in fokusirano hkrati. Proces je zelo natančno moderiran. Jasna razdelitev različnih vlog s posebno vlogo odločevalca omogoča veliko fokusiranega individualnega “monostorming” dela ter učinkovito odločanje.


Končni rezultat Design Sprint pristopa so izdelki in storitve z boljšo uporabniško izkušnjo in večjo potencialno vrednostjo. Ko Design Sprint enkrat doživiš, ga ne pozabiš več. Uporaben je tako v celoti, kot v svojih posameznih korakih.


Z Design Sprint pristopom lahko bistveno izboljšamo način, na katerega ekipa začne nov projekt/idejo, opredeli strategijo trženja in rasti oz. odgovori na kritično poslovno vprašanje.

::::::::::::::


Izvedba Design Sprinta s kombinirano startup-korpo ekipo je eden najbolj konkretnih načinov preverjanja komplementarnosti kompetenc startupa in korporacije za partnerski nastop na trgu. Je konkreten test potencilov sodelovanja ljudi (kemije) in nadomesti mesece in mesece običajnih komercialnih pogovorov.


Gre za obliko individualne vsebinske pomoči startupom in scaleupom (spodaj na tej strani)


Pripravil Lojze Bertoncelj, Mentor, KorpoStart/CorpoHub


O projektu in konzorciju KorpoStart

Povezujemo korporacije in inovativna start-up in scale-up podjetja z namenom ustvarjanja večjih poslovnih zgodb ob so-investiranju Slovenskega podjetniškega sklada.

 

Dogodki so za udeležence brezplačni. Usposabljanje za upravičena podjetja (prejemniki finančnih produktov P2 2019, SK ali SI - SK) po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa »Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023«, v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

KorpoStart - SPS logo.png
KorpoStart  - MGRT logo.jpg
KorpoStart - logo EU sklad za regionalni

KorpoStart konzorcij:

ch_logo_jpg.jpg
saša_inkubator.jpg

KONTAKTI:

T: 041 764 563 (Lojze Bertoncelj)

T: 031 611 059 (Aleš Ugovšek)

T: 051 325 680 (Karla Sitar)

E: kontakt@korpostart.si

Medijski partner:

Startup Plus logo.jpg

© 2020 KorpoStart